"God påske!"

Danes smo imeli polovicni delavnik, ker imajo Norvezani jutri in pojutrisnjem protestantski praznik. V nasi pisarni ze cel teden samevam, Bergen je prazen in tudi v studentskem domu je zelo tiho..

Zelim se dotakniti teme, ki je pomembna za slovenske studente, ki razmisljajo o praksi na Norveskem. Moje izkusnje so sledece. Po prvem mesecu studentske prakse v Bergnu, lahko recem, da sem zelo zadovoljna. Prvi teden se je v mednarodni pisarni vse vrtelo okoli mene, sodelavce je skrbelo kako se pocutim, ce imam druzbo, ce imam kak problem z prilagajanjem v novo okolje itd. Zelo so si prizadevali, da bi se cim bolje pocutila in moram priznat, da sem bila prijetno presenecena. Se vecje presenecenje sem dozivela, ko smo se zaceli pogovarjati o mojem delu in nalogah. Prvic sem se pocutila, da me na delovnem mestu obravnavajo sebi enako. Obcutek je bil fenomenalen!

Menim, da je v Sloveniji situacija drugacna- studente se obravnava kot poceni delovna sila, ki se izkorisca za fizicna in druga dela, ki jih nihce drug noce opravljati. Studentsko delo na napotnice je velika anomalija na slovenskem trgu. Studentje bi morali tekom studija dobivati stipendijo za prezivetje in opravljati prakso (studij: 50% teorija, 50% praksa), ki bi morala biti organizirana med fakultetami in delodajalci; ne pa da student nima pojma, kako lahko svoje znanje uporabi, ko diplomira. Studentje smo najbolj aktivni del prebivalstva, z najvecjo zmogljivostjo delovanja mozganov in z najbolj svezim znanjem in inovativnimi idejami. In kaksen je pogost odziv delodajalca ob prvi zaposlitvi (ce imamo sreco in jo dejansko dobimo)? "Prvo leto bos kuhal kavo". Uau, to je res super motivacija! Ni cudno, da imamo tako neefektivno mladino. Na Norveskem so fakultete mocno povezane z delodajalci, saj je z obeh strani interes za sodelovanje. Z strani fakultete, ker podjetja organizirajo strokovne seminarje za studente in jim ponujajo stipendije, delodajalcem pa je seveda v interesu, da studentje pridobijo znanje, ki ga podjetje, institucija.. potrebuje. V Sloveniji bi bilo potrebno nekatere studijske programe ukiniti, ker na trgu ni povprasevanja, promovirati poklicno izobrazevanje ter tehnicne in naravoslovne smeri studija (kar je drzava zacela sele lansko leto). Zakaj npr. potrebujemo 100 diplomiranih politologov na leto? Ima drzava ustvarjena delovna mesta za nas? Ne bi rekla. In zakaj univerza ne zmanjsa stevilo vpisnih mest za manj perspektivne poklice? Ker se profesorji nocejo odreci predavanjem? Zelim povedati, da sem nezadovoljna z nasim solskim sistemom in da je le ta potreben takojsnje renovacije.

Kje sem koncala? Pri fenomenalnem obcutku :). V pisarni me stejejo kot za enakopravnega clana ekipe, udelezujem se vseh sestankov (zaradi mene govorijo v angleskem jeziku) in me vedno vprasajo za mnenje. V drugem tednu sem dobila svojo prvo vecjo nalogo- koordinacija projekta Mladi v Akciji, in sicer 4-dnevni pripravljalni obisk med Norvesko, Litvo in Slovenijo, ki bo potekal junija v Bergnu na temo "socialno podjetnistvo". S tem je moja motivacija do dela zrasla za 100% in vcasih ostanem v sluzbi tudi dlje kot bi morala, ker cutim odgovornost in me delo veseli. V tretjem tednu sem se vkljucila se v nekatere druge projekte in dobila nalogo pisanja clankov za spletno stran. Dela res ne manjka in prvic v zivljenju se pocutim koristno in vidim, da lahko uporabim znanje, ki sem ga pridobila v casu studija.

Zelim vam vesele velikonocne praznike ali po norvesko "God påske!"

Obicajen dan v Bergnu

Dnevi so vsak teden daljsi in v jutranjih urah ze lahko slisis zvrgolenje ptic.. koncno :). Kako zgleda moj vsakdan? Imam 8-urni delovnik in zato ga lahko zuram le ob vikendih. Vesela sem, da so mi v mednarodni pisarni, kjer delam, ponudili bivanje v studentskem domu Haukeland (3200 NOK/mesec), ki je bolj "miren". Mednarodne studente se namrec avtomaticno "vrze" v Fantoft (pribl. 2500 NOK/mesec), studentski dom, ki mu Norvezani pravijo kar "European ghetto". Fantoft je znan po studentskih zurih in precej hrupnih vecerih. Zuri so sicer super, samo ne, ce moras vstati ob 7h zjutraj. V Haukelandu so nastanjeni tuji in norveski studenti, ki studirajo medicino, bolnisko nego, farmacijo, fizioterapijo.. in jaz, studentka politologije :). Stanje je tako, ker je v blizini druga najvecja bolnisnica na Norveskem, kjer studentje opravljajo prakso.

Do centra z avtobusom potrebujem 15 min, pes pa 40 min. Na hojo sem se navadila sele po treh tednih, saj se v Ljubljani povsod pripeljem z avtom. V centru Bergna avtov ni veliko, ker je potrebno za dovolilnico odsteti kar nekaj denarja. To je eden od ukrepov proti onesnazevanju. Drugi ukrepi so elektricni avtobusi, gradnja tramvajske linije, po besedah sodelavca, pa naj bi se tudi ladje v pristaniscih prikljucile na elektriko.

V glavnem, zacela sem uzivati v hoji kot drugi Bergencani, saj je narava prekrasna in kot pesec, ne rabim pazit avtomobile- vozniki so zelo oprezni. V enem mesecu od kar sem tukaj, se mi ni zgodilo, da mi avto nebi vstavil, tudi ce sem hotela preckat cesto, kjer ni bilo talne oznacbe! Res, kapo dol. Je pa to znacilno za Bergen, v Oslu naj bi bila situacija drugacna..
V cetrtek zjutraj sem se odlocila, da bom slikala dogajanje cez dan in objavila na blog, da si bodo studentje, ki jih zanima studij ali praksa na Norveskem lazje predstavljali, kako izgleda dan v Bergnu.

Na poti v sluzbo se mi je zgodilo nekaj precej presenetljivega. Stala sem sredi nakupovalnega centra, ki je povezan z glavno avtobusno postajo in gledala v objektiv, ko me nekdo potreplja po rami. Obrnem se in zagledam moza v uniformi. Z resnim pogledom mi pove, da nimam dovoljenja za slikanje in da moram zaradi groznje terorizma in varnosti drzavljanov pospraviti fotoaparat. Tako mi je slo na smeh.. mislila sem, da se mi kaj takega lahko pripeti le v Zdruzenih drzavah. Vedela sem, da je Norveska ameriska gospodarska in vojaska zaveznica, ampak sele v tistem trenutku sem zacutila, kako naj se izrazim, "amerisko vzdusje". Opazila se tudi druge podobnosti z amerisko pop kulturo- moda, glazba in hrana navdusuje tukajsnjo mladino. Veliko se jih odloci za studij v USA. Moram dodati, da Norveski studentje za studij, dobivajo drzavno posojilo; 50% posojila se po uspesnem zakljucku studija spremeni v stipendijo, 50% pa morajo odplacati v roku 30 let z zacetkom zaposlitve, kar Norvezanom ne predstavlja velikega bremena. Norveskim studentom se z drzavno "stipendijo" bolj splaca studirat v tujini, saj so stroski bivanja povsod po svetu manjsi kot doma. Za Erazmus stipendijo ni tako mnozicnega zanimanja kot pri nas, saj je bolj "moderno" studirati v Ameriki ali Avstraliji.



Zgodbo o varnostniku, ki nedolzni slovenski studentki ni pustil fotografirati, sem sodelavcem pripovedovala med jutranjo telovadbo in njihove reakcije so bile precej negativne, v smislu : "kaj se pa grejo..". Po telovadbi z elastikami, smo se zbudili s tekom po stopnicah iz pritlicja v 11. nadstropje. Res zabavna zadeva. Hordaland regionalne oblasti so telesno aktivnost uvedle, zaradi rezultatov studije o povecani depresiji na delovnem mestu. V 4. nadstropju se najde tudi fitnes dvorana in organizirana vadba za zaposlene.

Po sluzbi sem z sodelavko Viktorijo odsla na kavo (poceni kava/3 eur). Norvezani so na 1. mestu v Evropi po pitju kave, uzivanju sladoleda in branju dnevnega casopisja. To zadnje se mogoce slisi zelo intelektualno, ampak veliko tukajsnih casopisov bi umestila med "rumene". Sodelavka mi je pripovedovala, da imas lahko problem, ce ne pijes kave in prides na obisk k Norvezanu- ker ne bo imel nic drugega za ponudit :). Ustavili sva se v t.i. arabski trgovini, kjer se najde poceni hrana iz drugih delov sveta. Sem zahajajo predvsem imigranti in tuji studentje, saj so Norvezani preveliki patrioti, da bi kupovali "drugorazredno hrano". Kupila sem si 1000 g Kras napolitank in 3l Fructala- nasmeh sem imela do uses!


Konec popoldneva sva preziveli v galeriji poljskih umetnikov in koncale v savni studentskega sportnega centra (ki je zastonj). Na poti domov sem bila prica prekrasnega soncnega zahoda, nebo je bilo roznate barve in sonce je svetilo le se na eno stran Bergna, kjer so cene stanovanj tudi do dvakrat visje. Tako lahko le bogati Bergencani uzivajo v prekrasnih "soncnih vecerih".
Ja, pomlad je prisla tudi v Bergen. Po besedah lokalcev se pricenja obdobje lepega vremena z malo dezja. Junija pa spet lahko pricakujemo poplave :).

P.S. Objavljene fotografije so bile slikane v studentskem domu, na poti v center, v galeriji, sportnem centru in na poti domov.

Izlet v Hardanger

Vikend je bil enkraten! Udelezila sem se izleta, ki ga je organizirala univerza v Bergnu samo za mednarodne studente. Nad organizacijo sem bila prijetno presenecena, ker so ponavadi studentski izleti bolj na "free". Odhod je bil v petek. Na poti iz sluzbe do postaje, kjer nas je cakal avtobus je tako mocno dezevalo in pihalo, da se mi je zlomil deznik, CMEPIUS deznik :). Vecina Bergencanov deznika niti ne uporablja. Vsi nosijo dezne plasce z kapuco in precej grde skornje za dez. Okusa za cevlje tukaj nimajo. Vse trgovine z cevlji so kot nas "Turbo schuh", slabi materiali, nemoderne oblike.. Seveda sem nasla tudi lepe cevlje, ampak za 3.200 NOK oz. 400 EUR :(.

Da se vrnem k izletu, pot z avtobusom je bila dolga 2 uri, nihce ni pijan skakal po avtobusu, kar je skrajno neznacilno za studente :). Namestili smo se v norveske priljubljene pocitniske hisice, iz lesa in s skromno notranjo opremo. Tukaj je v navadi, da ima vsaka norveska druzina svojo hisko, nekje v gorah, z ali brez elektrike in vode. V t.i. "hytte" se Norvezani zatekajo ob vikendih in praznikih.. naslednji teden skoraj nikogar ne bo v sluzbi, saj se za velikonocne praznike vsi odpravijo na smucanje. Hisko se da tudi najet, ponavadi z hladilnikom polnim hrane.. pri odhodu se hisko pospravi, denar pa pusti na mizi. Zanimiva praksa :).

Prvi vecer smo imeli kviz z vprasanji o Norveski, ekipe so bile sestavljene po hiskah in zmagovalna ekipa je dobila par plastenk Heiniken piva (najcenejse norvesko pivo stane 2,2 eur, beri: okus kot da bi pil vodo), tako da je bila nagrada kar privlacna :). Potem je nastopil zur in "after party" z petjem pred toplim kaminom in pecenimi marshmallowsi (ameriska zelatinasta zadeva iz sladkorja in koruznega sirupa).

Naslednji dan, smo imeli zelo obilen in tipicen zajtrk (vedno smo jedli vsi skupaj, hrano so studentje-organizatorji izleta, kupovali sproti), bel kruh in sladki rjav sir z brusnicno marmelado ter mlekom. Pekli smo tudi vaflje, tipicno za norveski zajtrk ali vecerjo. Zanimivo se mi je zdelo, da je najpopularnejsa jed med norveskimi studenti zmrznjena pica. Tega nisem razumela, dokler nisem izvedela, da stane pica, ce ji narocis na dom skoraj 35 eur. Bergencani se zgovarjajo, da to sploh ni visoka cena, ker zraven pice dobis se plastenko Coca-Cole in film, smeha!


Po zajtrku smo se odpravili na izlet z ladjico po Hardangerskem fjordu, ki lezi v Hordaland regiji. Norveska je ogromna in razdeljena na devetnajst regij, te pa na obcine. Hordaland ima kar 34 obcin, ampak so nekatere res zelo majhne (npr. otok Fedje ima samo 600 prebivalcev). Naj omenim, da je Hardangerski kanal tretji najdaljsi fjord na svetu z prekrasno naravo, polno zelenja in slapovi. Vreme je bilo precej kilavo in megleno ta dan in Norvezani pravijo, da je mesec maj najboljsi cas za obisk Hardanger fjorda, ko sadna drevesa cvetijo in je malo dezja.


Obiskali smo tudi ribogojnico lososov, kjer so nam razkazali svoje moderne nadzorovalne kamere in cistilne naprave. Na tem podrocju je ribogojnic veliko in vse so usmerjene predvsem v izvoz rib v EU. Lastnik mi je povedal, da bi vec zasluzili, ce bi bila Norveska clanica EU. Vendar si Norvezani tega ne zelijo, zaradi EU politike glede nafte in ribolova- problem tici v sporu med Anglijo, Dansko in Norvesko. Ne morejo se dogovoriti o meji na morju, nam je to kaj znano?

Zvecer smo tekmovali v kuhanju nacionalnih jedi. Ker kuhinje niso bile dobro opremljene, smo se lotili bolj enostavnih stvari. Zmagovalna jed, je bila danska hladna rizota z rakci in brokolijem. Jaz sem bila zadolzena za solato, zato sem naredila sobsko solato za 30 ljudi, ampak pozabila omenit, da je to v bistvu srbska solata :) . Sledilo je tekmovanja v mimiki in zur do jutranjih ur.

V nedeljo nas je pricakal soncek. Odpravili smo se proti t.i. zlatemu jezeru z zlatimi ribicam, vendar do tja nismo uspeli prit. Avtobus se je moral ustaviti pred ledeno goro na sredi ceste. Prihaja namrec pomlad in sneg se tali, zato se je del slapa, ki je cez zimo poledenel, stalil in zrusil na tla. To je precej nevarna zadeva, vendar hvalabogu ni bilo zrtev.

Na poti domov, smo se ustavili in naredili piknik z zarom. Norvezani obozujejo hot doge z majhnimi struckami, cebulo in cipsom. Na splosno imajo precej nezdrave prehrambene navade, cel dan jejo kruh z salamo in sirom, vmes pa obrok ze pripravljene hrane. Niso taki gurmani kot mi Slovenci. Zdi se mi, da ne znajo uzivati v pripravljanju hrane, ampak raje nekaj na hitro pojedo.

V glavnem, izlet je bil poucen in zabaven. Videla sem prekrasen del Norveske (se vidi na slikah) in se se bolj priblizala tukajsnjemu nacinu zivljenja. Za konec bi rada poudarila, da sem v teh parih dneh spoznala veliko mednarodnih studentov iz Litve, Poljske, Belgije, Anglije, Portugalske.. in poslusala razlicne zivljenske zgodbe, ki so mi dale precej sirsi pogled na svet. Mislim, da je to bistvo izmenjave v tujini. Spoznavanje kulture in tradicije drugih narodov ti podari "broad-mindedness", svobodomiselnost in toleranco do vsega tujega.. Definitivno izkusnja, ki jo priporocam vsakemu!

P.S. Ker sem se navadila na norvesko tipkovnico, mi je tezko pisat z sumniki. Upam, da se da brati :).

Tretji teden v Bergnu

Uau, pišem blog, sploh ne vem kje naj začnem..

Spletni dnevnik mi je predlagal sodelavec, saj bi z dnevnim pisanjem in podajanjem informacij pomagala študentom, ki bi se odločili za študij ali prakso na Norveškem. Jaz sem se za to odločila iz bolj osebnih razlogov- moja druzina je zelo radovedna, kaj se dogaja z mano in prek bloga bo ta radovednost vsaj malo potešena ;).

Za studijsko prakso v tujini sem se odločila ze eno leto nazaj, poleti 2009 sem se prijavila za štipendijo iz Norveškega finančnega sklada, konec jeseni izvedela, da sem štipendijo tudi dobila. To je bil lažji del. Težji del je bil iskanje prakse. Iskala sem jo prib. pol leta; napisala vsaj petdeset mailov norveškim delodajalcem, iskala in uporabila vse mozne kontakte, od druzine, prijateljev, raznih organizacij, do sodelavcev.. in mi je ratalo! Januarja so me poklicali iz mednarodne pisarne v Bergnu, da bi potrebovali znanje, ki ga opisujem v življenjepisu, da sem dobrodošla in naj se čimprej pridružim njihovi ekipi. O procesu urejanja administrativnih zadev in pakiranja ne bi govorila, ker je preveč dolgovezno, moram pa opozorit druge študente, da sem za te stvari porabila en mesec pred odhodom. Ja, je bilo kar precej dela. Torej, 1. marca 2010 sem sedla na letalo za Bergen in zdaj sem tu.

Na mesto in delovno okolje sem se ze precej navadila v dveh tednih, na Norveško se ni težko navadit :). Danasnji dan je bil zame zelo uspešen in aktiven. Vstala sem ob 6:50, kot vsako jutro in se odpravila v službo, kjer imam prakso. Zunaj je deževalo seveda. V Bergnu moraš imet vedno dežnik s seboj, tudi če je zjutraj sonček, lahko popoldne že močno dežuje. Letos je tukaj tudi veliko snega, na kar Bergenčani niso vajeni. Mesto leži ob obali in ima zaradi morskega toka višje temperature. To pomeni, da so zime tukaj ponavadi bolj mile kot v Sloveniji. Ko ljudem razlagam, da imamo pri nas nizke temperature pozimi, so vsi preseneceni, češ da, mi smo pa ja na "jugu" :).

Avtobusno povezavo od študentskega doma do centra imam super, mesecna karta stane okrog 380 NOK ali 48 EUR za študente, kar je kar sprejemljiva cena tudi za naše razmere. Zanimivo se mi zdi, da lahko tukaj vstopaš na avtobus tudi pri zadnjih vratih in nisem še videla, da bi kdo nadzoroval, ali karto dejansko imas ali ne. Vendar pa je kazen, če te dobijo kar visoka, se ne splača.

V službi imam svojo pisarno, smo zelo majhen kolektiv, 8 ljudi, in imamo dobro komunikacijo med seboj. Veliko se pogovarjamo in gradimo na odnosu, poslovnem in prijateljskem. Norvežanom to veliko pomeni, sa se zavedajo, da v službi preživijo velik del svojega življenja, zato se trudijo, da bi bilo delovno okolje čim bolj prijazno. Delavnik imam od 8 zjutraj do 16ure; 45 min za malico in 15 min telovadbe ob torkih in četrtkih. Malicamo skoraj vedno skupaj, na kar od prej nisem bila navajena, ampak se mi vedno bolj dozdeva, da to zelo pozitivno vpliva na medsebojne odnose. Telovadba z elastikami je prima, saj te sedenje za racunalnikom lahko precej izmuči; ponavadi se jo tudi vsi udeležijo, ker Norvežani veliko dajo na aktivno, športno življenje.

V glavnem, danes sem kosila z direktorjem nacionalne agencije SIU; zelo prijazen gospod, povabil me je na ribjo tradicionalno juho blizu službe. Pogovor je bil prijeten, bi pa omenila, da je veliko govoril v vremenu, vsaj 5-10 min in sem bila za trenutek slabe volje, ker sem si mislila " Ne potrebujem small talk-a..". Kasneje sem o tem pripovedovala prijateljici Anne Marie, ki je Norvežanka in mi je v smehu odgovorila, da se Bergenčani dejansko radi pogovarjajo o vremenu. Neverjetno.

Po kosilu sem se napotila na sejem "Mladi in podjetništvo". Moje delo tukaj, je med drugim tudi pomoč pri koordinaciji projekta "Youth entrepreneurship", čigar cilj so delavnice o podjetništvu za mlade iz Norveške, Slovenije in Latvije. Nad sejmom sem bila prijetno presenečena- polno mladih z stojnicami, kjer so predstavljali svoje inovativne ideje in produkte. Iskalnik za ključe, lepilo in odstranjevalec lepila v enem, hand- made čokolada, udoben in praktičen invalidski voziček in še bi lahko naštevala produkte, ki so jih mladi predstavljali na sejmu. Na Norveškem se mlade jemlje veliko bolj resno kot v Sloveniji; v šolah zelo vzpodbujajo inovativnost, mladinski sveti so vključeni v proces političnega odločanja na regionalni in nacionalni ravni itd. Slovenija je daleč zadaj, mnenje madih ni pomembno, še do študentov je odnos s strani države velikokrat ignorantski. No pa to je že druga tema.

Po službi sem odšla v študentski center, kjer hodim na kick box. Študentska karta za 5 mesecev me je prišla prib. 800 NOK, kar je zelo poceni. V ceno je vkljucena vsakodnevna uporaba bazena, savne, fitnesa in treningov. Vsa oprema in prostori so zelo moderni, precej nadstandardni za študente. Država veliko da na športno aktivnost državljanov, sem pa slišala tudi komentarje, da so norveški študentje precej razvajeni in želijo le najboljše ;).

Mislim, da imam za danes dovolj. Za vikend grem z Erasmus študenti na izlet po fjordskem kanalu Hardanger. Izlet je sofinanciran s strani Univerze v Bergnu, zato je cena izleta zelo nizka, več pa napišem, ko pridem nazaj :).

Rada bi le še omenila, da na Norveškem tuji študentje, ki niso vpisani na norveško univerzo, nimajo istih pravic. Sama sem imela zaradi tega precej težav- ne morem ze udeležit brezplačnih tečajev norveščine (drugače so tečaji zelo dragi), naj ne bi mogla obiskovati omenjenega športnega centra (sem imela srečo), nimam dostopa do interneta v domu, ker nisem dobila gesla s strani univerze (zdaj sem priključena z internetom "ilegalno", saj mi je prijateljica iz sosednje sobe, zaupala svoje geslo) itd. To razlikovanje med študenti me je na začetku (v Sloveniji imajo vsi študentje enak status) spravljalo v slabo voljo, vendar sem z vztrajnostjo in iznajdljivostjo dosegla tudi, iz drugih ust rečeno, nemogoče. Za omenjeni izlet v Hardanger sem se morala precej pogajat z Univerzo, da zdaj ne rabim plačat polne cene izleta. Vztrajala sem pri tem, da morajo biti Erazmus in EEA študentje obravnavani na enak način, in dosegla svoje :).

Slike pridejo na vrsto naslednji teden.. pa lahko noč!