Mladi in podjetnistvo

Pa smo ze skoraj v juliju. Nestrpno pricakujem, da vidim svojo druzino in prijatelje. Danasnja tehnologija pomaga, da sem v stiku z domacimi, saj bi bila brez skypa in facebooka odrezana od najdrazjih. Hvala napredku in inovativnosti!

Ko smo ze pri tem, prejsnji teden je bilo tukaj veliko govora o inovativnosti mladih. Ja, koncno je prisel teden, na katerega sem se pripravljala od kar sem prisla sem. Ena mojih glavnih nalog v mednarodni pisarni je vloga nacionalnega koordinatorja za mednarodne projekte regionalnega razvojnega sodelovanja: iskanje slovenskih partnerjev, ki bi zeleli sodelovati z norveskimi in pomoc pri prijavi projektov za financiranje s strani evropskih financnih programov (Mladi v akciji, Leonardo da Vinci, Norveski financni mehanizem..). Najvec se ukvarjam prav z programom Mladi v akciji. Na nacionalno agencijo omenjenega programa sem skupaj z koordinatorico Hordaland regije (Norveska) in koordinatorico Kaunas regije (Litva) poslala prijavo za skupen mednarodni projekt. Odlocile smo se za pripravljalni obisk na temo Mladi in podjetnistvo z podrobnim programom, opisanimi nameni, cilji, financnimi stroski itd. Prijavile smo se pod institucijo Hordaland Fylkeskomunne oz. po nase Hordaland regionalna vlada, katere del je tudi nasa mednarodna pisarna. Kmalu smo dobile pozitiven odgovor in odobritev financiranja nasega projekta s strani nacionalne agencije. Moram priznati, da sem bila prijetno presenecena, saj smo za pripravljani obisk dobili 100 000 NOK oz. okrog 13 000 EUR! Verjamem, da bi bila ta stevilka vsaj enkrat nizja, ce bi se prijavljali v kateri drugi drzavi.. Govori se, da program Mladi v akciji ni prav popularen na Norveskem in je bilo denar potrebno porabiti, lucky me! Moram pa poudariti, da so tudi cene vseh storitev tukaj veliko visje kot drugje. Torej, financnih tezav pri organizaciji tega dogodka definitivno ni bilo (ponavadi je to najvecji problem).

Razsirjena tema pripravljalnega obiska je vkljucevala ciljno skupino mladih z manjsimi moznostmi in mnogim neznano temo "socialno podjetnistvo". Sloveskih partnerjev ni bilo tako tezko najti, saj Hordaland regija ze sodeluje z Gorenjsko regijo na podrocju izobrazevanja mladih (Leonardo da Vinci mobilnosti) in regionalnega razvoja (Norveski financni mehanizem) . Tako smo iz vseh treh regij izbrale nabor strokovnjakov iz obcin, regionalnih razvojnih agencij, mladinskih drustev.. tudi mladi podjetniki niso manjkali. Skupno vseh je bil interes, da se mlade bolj motivira in poduci, kaj je podjetnistvo, kje zaceti, kaksen je proces ustanavljanja, katere vrste podjetnistva poznamo itd. Potrebno je bilo organizirati, spanje, hrano, seminarje, predstavitve, izlete za stiri dnevni seminar v Bergnu. Moram prinati, da je bilo zelo zabavno in poucno. Delovale smo kot dober tim, druga drugo spodbujale in si izmenjavale mnenja, izkusnje.. Naucila sem se, kako izgleda skupinsko projektno delo, komunikacijskih spretnosti in metod ter seveda veliko o samem programu Mladi v Akciji in o podjetnistvu. Za temo mladi in podjetnistvo smo se odlocile, ker se mladina v Sloveniji in Litvi sooca z visoko nezaposlenostjo. Najhuje je pri mladih, ki ne dokoncajo sole in diplomantih. No, na Norveskem je nezaposlenost nizka (3%) in se o podjetnistvu in inovativnosti ucijo ze v osnovnih solah, tako da smo norveske partnerje privabile bolj zaradi ciljne skupine mladih, ki nedokoncajo solanja in zaradi predstavitve "socialnih podjetnikov". Hordaland regija se spopada z ogromnom stevilom mladih t.i. "drop out kids", ki ne dokoncajo srednje sole. Zakaj? Ce mene vprasas, zato ker so norveski otroci razvajeni in imajo polne riti vsega, ampak verjetno obstaja tudi kak globji razlog. Tema socialnega podjetnistva pa je bila precej nova za partnerje vseh treh regij. Seznanjena sem, da se v Sloveniji sprejema predlog zakona o socialnem podjetnistvu na pobudo Zaresa, vendar ali zakon res potrebujemo? V glavnem, bistvo socialnega podjetnistva ni dobicek temvec resevanje socialnega problema v druzbi in vlaganjem dobicka nazaj v podjetje in ustvarjanjem novih delovnih mest. Taka vrsta podjetnistva je ena od dolgorocnih moznih resitev za znizanje nezaposlenosti. Resevanje socialnih problemov se bi z javnih institucij razsilirilo tudi na privatna podjetja, kar lahko pomeni vecjo ucinkovitost resevanja problemov v druzbi, vecja solidarnost, vec delovnih mest in promocija neprofitnih dejavnosti, kar bi bi bila neka protiutez danasnjemu kapitalisticnemu, individualisticnemu, "only money" podjetnistvu. Iluzija ali realnost? Na Norveskem ze realnost. Na pripravljalnem obisku je velik vtis na vse partnerje naredil mladenic iz Bergna, ki se ukvarja z problematicnimi otroki. Svoj "biznis" je zacel, ker ga je zanimalo, zakaj so nekateri fantje agresivni in tako problematicni v soli. Zacel jih je opazovati, sprasevati, raziskovati njihovo domace in solsko okolje, priblizal se jim je, v bistvu postal njihov prijatelj, njihov idol.. Naj dodam, da ima tip talent za emocionalno komunikacijo in bi mu brez tega tezko uspelo. Uglavnem ugotovil je, da imajo tamali problem z samozavestjo in razvil celo teorijo, ki ni bogvekaj znanstvena ampak danes ima gospodic svoje podjetje z 55 zaposlenimi, ki se ukvarjajo z problematicnimi otroci, organizirajo poletne tabore in razne aktivnosti. Sole in obcine so bile njegov glavni vir dohodka do pred enim letom, ko se je povezal z mrezno podjetnisko organizacijo in po 10 letih zacel sluziti denar. Zgodba o uspehu, ki pa se je zacela z resevanjem socialnega problema.

Ce grem nazaj na seminar. Partnerji iz vseh treh regij so imeli stiri dni, da se spoznajo, izmenjajo dobre prakse in sestavijo plan za morebitno skupno sodelovanje v okviru delavnic. Zadnji del je bil zame najzahtevnejsi. Razdelile smo jih v skupine in jih skozi debato in nacrtovanjem skupnega projekta vodile do koncnega rezultata. Od tega, kateri projekti so realno izvedljivi, do tega prek katerih EU programov lahko dobijo financiranje. Npr. ideja Norveskega partnerja, da bi otroke, ki niso dokoncali sole, motivirali tako, da bi jim dali gradbeno zemljisce od obcine, ves material za zidanje z ciljem- naj si zgradijo svojo hiso z pomocjo mentorjev. Tako naj bi cenili nekaj kar bi sami ustvarili in se poleg tega naucili zidarski in mizarskih spretnosti.. Ideja je fenomenalna, a draga in zato, razen na Norveskem, neizvedljiva.

Lahko trdim, da je rezultat pripravljalnega obiska mrezenje med drzavami oz. partnerji z podobnimi interesi, izmenjava "know-how" praks in upam, da za zacetek vsaj en mednarodni projekt na temo usposabljanja mentorjev in uciteljev, kako ravnati z "problematicnimi" otroci in otroci z posebnimi potrebami v okviru programa Mladi v akciji. Partnerji, ki so bili bolj podjetno naravnani se niso znali zmenit, kako bodo sodelovali, vecina pa je pri evalvacijskem vprasalniku odgovorila, da so bili zadovoljni z organizacijo obiska, programom in da so veliko odnesli od predstavitev.

Priznam, da ze cel teden hodim okrog nasmejana do uses, saj sem prvic organizirala seminar, kjer sem bila enakopravna ostalim organizatorjem in bila prisotna od zacetka do konca. Seveda ni bilo vse popolno, saj je bil program po mnenju nekaterih prenatrpan in prenaporen, z premalo casa za "socialne pavze" med predstavitvami in za delavnice. Vem, pa da sem v vsemu skupaj zelo uzivala in da bom z kilometrino vedno boljsa in boljsa. Uf, sej sem se kar razpisala. Bo zadosti. Moram ujeti avtobus.

Poletje v Hordaland regiji

V Bergen je prislo poletje, topli dnevi brez dezja in mesto je zazivelo. Mladi polezavajo v parkih, mamice se sprehajajo z vozicki, razlicni koncerti na vsakem koraku, poceni sladoled, zelenje in cvetoci grmicki, cuti se pozitivna energija v zraku.. V tem casu Norvezani skoraj ne spijo, saj zelijo izkoristiti dolge dneve, sonce vstane ob 5:00 in spet vzide okrog polnoci. Poletni delovni cas (7,30 ur) je krajsi kot zimski in otroci se igrajo zunaj tudi do enajste ure zvecer..

Danes so se koncale demonstracije v javni upravi, usluzbenci so se borili za enakopravnost plac med spoloma, saj so tukaj kot povsod drugje po svetu, zenske manj placane kot moski, tudi ce se gre za isto delo. Strajkali so cistilci, smetarji, ucitelji, vzgojitelj itd. Omenjeni so zelo dobro organizirani v sindikate. Ti jih v casu strajka placujejo (dnevno placo dobijo od sindikata ne od delodajalca), da stojijo z letaki pred svojim delovnim mestom, da opozarjajo na probleme mimoidocim in pazijo, da kdo drug ne opravlja njihovega dela. S tem ustvarjajo velik pritisk na lokalno in nacionalno oblast, razlike so bile opazne: smeti so lezale po tleh, nas studentski dom je bil umazan, v sluzbi sem opazila otroke, ki so jih starsi pripeljali s seboj, saj so bili vrtci in sole zaprti itd. Na mojem delovnem mestu, je bilo veliko pisarn praznih, sodelavce pa sem srecevala zunaj pred vhodom. Rezultat strajka- cistilkam in medicinskim sestram so se zvisale place. Za vse ostale pa je bil odgovor vlade sledec: "Kolicino denarja, ki je namenjena placam v javnem sektorju ne bomo visali v casu ekonomske krize. Vse evropske drzave rezejo place v javnem sektorju, ne moremo se obnasati kot da se Norveske kriza ni dotaknila. Zdaj ni pravi cas za demontracije." .. in nas studentski dom je spet cist.

Moram omeniti, da sem prezivela cudovit delovni teden. Z sodelavcem sva se za tri dni odpravila na sluzbeno pot. Obiskala sva tri obcine v osrcju Hardanger fjorda, ki spadajo pod Hordaland regijo (kot tudi Bergen). Lahko recem, da sem videla najlepsi del Norveske doslej: svetoco sadno drevje na obeh straneh fjorda, lesketajoca se in bistro zelena voda, simpaticne lesene hiske in 25 stopinj :). Vsak dan sva z sodelavcem sestankovala z lokalnimi politiki, mednarodnimi kooordinatorji in ravnatelji sol ter jim predstavljala programe Vsezivljenskega ucenja in Norveskega financnega mehanizma. Moja naloga je bila prestaviti Slovenijo, izpostaviti kljucne tocke in podobnosti med norveskimi in slovenskimi obcinami in jim ponuditi sodelovanje v okviru programov mobilnosti in regionalnega sodelovanja. Najvecjo podobnost sem nasla med Hordaland in Gorenjsko regijo. Obe pokrajini sta hriboviti, z zeljo po razvoju zimskega in poletnega turizma, ekstremnih sportov, smucarske opreme, podjetnistva in kulinarike. Mislim, da sem svoje delo odlicno opravila, saj sem danes ze govorila z menedzerjem Hordalandskega sveta, ki ga je zanimalo v okviru katerega EU financnega programa, bi lahko spisali prijavnico in zaprosili za denar z namenom izmenjave "know-how" praks med Slovenijo in Norvesko. Naj dodam, da Norveska placuje ogromno denarja Evropski Uniji, da kot neclanica lahko sodeluje v evropskih programih.

Poleg tega sem obiskala kmetijsko solo v Vossu in vrtnarsko solo v Ulviku, kjer prakso opravljajo stiri slovenski studentje. Bila sem presrecna, da sem spoznala "nase" in po dolgem casu spet govorila slovensko. Skupaj smo preziveli proste ure, opisali so mi svoje izkusnje z mobilnostjo, zakaj so se odlocili za prakso v tujini, kaksne so njihove naloge v soli itd. Zelo zanimivo je bilo spoznati, kaksni so vidiki mednarodne izmenjave studentov poklicnih sol in kaj dobrega prinasa mednarodno regijsko sodelovanje. Dobila sem izvrstno izkusnjo in zelo sem hvalezna Evropski pisarni v Bergnu, da mi je to omogocila.

Za vikend grem v Oslo, saj sem se odzvala povabilu Markota, ki me zeli prepricati, da Oslo ni dolgocasno in da je le potrebno spoznati prave kraje in prave ljudi... bomo videli. Izleta se veselim predvsem zato, ker v nedeljo ne bom sama navijala za Slovenijo :).