Mladi in podjetnistvo

Pa smo ze skoraj v juliju. Nestrpno pricakujem, da vidim svojo druzino in prijatelje. Danasnja tehnologija pomaga, da sem v stiku z domacimi, saj bi bila brez skypa in facebooka odrezana od najdrazjih. Hvala napredku in inovativnosti!

Ko smo ze pri tem, prejsnji teden je bilo tukaj veliko govora o inovativnosti mladih. Ja, koncno je prisel teden, na katerega sem se pripravljala od kar sem prisla sem. Ena mojih glavnih nalog v mednarodni pisarni je vloga nacionalnega koordinatorja za mednarodne projekte regionalnega razvojnega sodelovanja: iskanje slovenskih partnerjev, ki bi zeleli sodelovati z norveskimi in pomoc pri prijavi projektov za financiranje s strani evropskih financnih programov (Mladi v akciji, Leonardo da Vinci, Norveski financni mehanizem..). Najvec se ukvarjam prav z programom Mladi v akciji. Na nacionalno agencijo omenjenega programa sem skupaj z koordinatorico Hordaland regije (Norveska) in koordinatorico Kaunas regije (Litva) poslala prijavo za skupen mednarodni projekt. Odlocile smo se za pripravljalni obisk na temo Mladi in podjetnistvo z podrobnim programom, opisanimi nameni, cilji, financnimi stroski itd. Prijavile smo se pod institucijo Hordaland Fylkeskomunne oz. po nase Hordaland regionalna vlada, katere del je tudi nasa mednarodna pisarna. Kmalu smo dobile pozitiven odgovor in odobritev financiranja nasega projekta s strani nacionalne agencije. Moram priznati, da sem bila prijetno presenecena, saj smo za pripravljani obisk dobili 100 000 NOK oz. okrog 13 000 EUR! Verjamem, da bi bila ta stevilka vsaj enkrat nizja, ce bi se prijavljali v kateri drugi drzavi.. Govori se, da program Mladi v akciji ni prav popularen na Norveskem in je bilo denar potrebno porabiti, lucky me! Moram pa poudariti, da so tudi cene vseh storitev tukaj veliko visje kot drugje. Torej, financnih tezav pri organizaciji tega dogodka definitivno ni bilo (ponavadi je to najvecji problem).

Razsirjena tema pripravljalnega obiska je vkljucevala ciljno skupino mladih z manjsimi moznostmi in mnogim neznano temo "socialno podjetnistvo". Sloveskih partnerjev ni bilo tako tezko najti, saj Hordaland regija ze sodeluje z Gorenjsko regijo na podrocju izobrazevanja mladih (Leonardo da Vinci mobilnosti) in regionalnega razvoja (Norveski financni mehanizem) . Tako smo iz vseh treh regij izbrale nabor strokovnjakov iz obcin, regionalnih razvojnih agencij, mladinskih drustev.. tudi mladi podjetniki niso manjkali. Skupno vseh je bil interes, da se mlade bolj motivira in poduci, kaj je podjetnistvo, kje zaceti, kaksen je proces ustanavljanja, katere vrste podjetnistva poznamo itd. Potrebno je bilo organizirati, spanje, hrano, seminarje, predstavitve, izlete za stiri dnevni seminar v Bergnu. Moram prinati, da je bilo zelo zabavno in poucno. Delovale smo kot dober tim, druga drugo spodbujale in si izmenjavale mnenja, izkusnje.. Naucila sem se, kako izgleda skupinsko projektno delo, komunikacijskih spretnosti in metod ter seveda veliko o samem programu Mladi v Akciji in o podjetnistvu. Za temo mladi in podjetnistvo smo se odlocile, ker se mladina v Sloveniji in Litvi sooca z visoko nezaposlenostjo. Najhuje je pri mladih, ki ne dokoncajo sole in diplomantih. No, na Norveskem je nezaposlenost nizka (3%) in se o podjetnistvu in inovativnosti ucijo ze v osnovnih solah, tako da smo norveske partnerje privabile bolj zaradi ciljne skupine mladih, ki nedokoncajo solanja in zaradi predstavitve "socialnih podjetnikov". Hordaland regija se spopada z ogromnom stevilom mladih t.i. "drop out kids", ki ne dokoncajo srednje sole. Zakaj? Ce mene vprasas, zato ker so norveski otroci razvajeni in imajo polne riti vsega, ampak verjetno obstaja tudi kak globji razlog. Tema socialnega podjetnistva pa je bila precej nova za partnerje vseh treh regij. Seznanjena sem, da se v Sloveniji sprejema predlog zakona o socialnem podjetnistvu na pobudo Zaresa, vendar ali zakon res potrebujemo? V glavnem, bistvo socialnega podjetnistva ni dobicek temvec resevanje socialnega problema v druzbi in vlaganjem dobicka nazaj v podjetje in ustvarjanjem novih delovnih mest. Taka vrsta podjetnistva je ena od dolgorocnih moznih resitev za znizanje nezaposlenosti. Resevanje socialnih problemov se bi z javnih institucij razsilirilo tudi na privatna podjetja, kar lahko pomeni vecjo ucinkovitost resevanja problemov v druzbi, vecja solidarnost, vec delovnih mest in promocija neprofitnih dejavnosti, kar bi bi bila neka protiutez danasnjemu kapitalisticnemu, individualisticnemu, "only money" podjetnistvu. Iluzija ali realnost? Na Norveskem ze realnost. Na pripravljalnem obisku je velik vtis na vse partnerje naredil mladenic iz Bergna, ki se ukvarja z problematicnimi otroki. Svoj "biznis" je zacel, ker ga je zanimalo, zakaj so nekateri fantje agresivni in tako problematicni v soli. Zacel jih je opazovati, sprasevati, raziskovati njihovo domace in solsko okolje, priblizal se jim je, v bistvu postal njihov prijatelj, njihov idol.. Naj dodam, da ima tip talent za emocionalno komunikacijo in bi mu brez tega tezko uspelo. Uglavnem ugotovil je, da imajo tamali problem z samozavestjo in razvil celo teorijo, ki ni bogvekaj znanstvena ampak danes ima gospodic svoje podjetje z 55 zaposlenimi, ki se ukvarjajo z problematicnimi otroci, organizirajo poletne tabore in razne aktivnosti. Sole in obcine so bile njegov glavni vir dohodka do pred enim letom, ko se je povezal z mrezno podjetnisko organizacijo in po 10 letih zacel sluziti denar. Zgodba o uspehu, ki pa se je zacela z resevanjem socialnega problema.

Ce grem nazaj na seminar. Partnerji iz vseh treh regij so imeli stiri dni, da se spoznajo, izmenjajo dobre prakse in sestavijo plan za morebitno skupno sodelovanje v okviru delavnic. Zadnji del je bil zame najzahtevnejsi. Razdelile smo jih v skupine in jih skozi debato in nacrtovanjem skupnega projekta vodile do koncnega rezultata. Od tega, kateri projekti so realno izvedljivi, do tega prek katerih EU programov lahko dobijo financiranje. Npr. ideja Norveskega partnerja, da bi otroke, ki niso dokoncali sole, motivirali tako, da bi jim dali gradbeno zemljisce od obcine, ves material za zidanje z ciljem- naj si zgradijo svojo hiso z pomocjo mentorjev. Tako naj bi cenili nekaj kar bi sami ustvarili in se poleg tega naucili zidarski in mizarskih spretnosti.. Ideja je fenomenalna, a draga in zato, razen na Norveskem, neizvedljiva.

Lahko trdim, da je rezultat pripravljalnega obiska mrezenje med drzavami oz. partnerji z podobnimi interesi, izmenjava "know-how" praks in upam, da za zacetek vsaj en mednarodni projekt na temo usposabljanja mentorjev in uciteljev, kako ravnati z "problematicnimi" otroci in otroci z posebnimi potrebami v okviru programa Mladi v akciji. Partnerji, ki so bili bolj podjetno naravnani se niso znali zmenit, kako bodo sodelovali, vecina pa je pri evalvacijskem vprasalniku odgovorila, da so bili zadovoljni z organizacijo obiska, programom in da so veliko odnesli od predstavitev.

Priznam, da ze cel teden hodim okrog nasmejana do uses, saj sem prvic organizirala seminar, kjer sem bila enakopravna ostalim organizatorjem in bila prisotna od zacetka do konca. Seveda ni bilo vse popolno, saj je bil program po mnenju nekaterih prenatrpan in prenaporen, z premalo casa za "socialne pavze" med predstavitvami in za delavnice. Vem, pa da sem v vsemu skupaj zelo uzivala in da bom z kilometrino vedno boljsa in boljsa. Uf, sej sem se kar razpisala. Bo zadosti. Moram ujeti avtobus.