Danes so se koncale demonstracije v javni upravi, usluzbenci so se borili za enakopravnost plac med spoloma, saj so tukaj kot povsod drugje po svetu, zenske manj placane kot moski, tudi ce se gre za isto delo. Strajkali so cistilci, smetarji, ucitelji, vzgojitelj itd. Omenjeni so zelo dobro organizirani v sindikate. Ti jih v casu strajka placujejo (dnevno placo dobijo od sindikata ne od delodajalca), da stojijo z letaki pred svojim delovnim mestom, da opozarjajo na probleme mimoidocim in pazijo, da kdo drug ne opravlja njihovega dela. S tem ustvarjajo velik pritisk na lokalno in nacionalno oblast, razlike so bile opazne: smeti so lezale po tleh, nas studentski dom je bil umazan, v sluzbi sem opazila otroke, ki so jih starsi pripeljali s seboj, saj so bili vrtci in sole zaprti itd. Na mojem delovnem mestu, je bilo veliko pisarn praznih, sodelavce pa sem srecevala zunaj pred vhodom. Rezultat strajka- cistilkam in medicinskim sestram so se zvisale place. Za vse ostale pa je bil odgovor vlade sledec: "Kolicino denarja, ki je namenjena placam v javnem sektorju ne bomo visali v casu ekonomske krize. Vse evropske drzave rezejo place v javnem sektorju, ne moremo se obnasati kot da se Norveske kriza ni dotaknila. Zdaj ni pravi cas za demontracije." .. in nas studentski dom je spet cist.
Moram omeniti, da sem prezivela cudovit delovni teden. Z sodelavcem sva se za tri dni odpravila na sluzbeno pot. Obiskala sva tri obcine v osrcju Hardanger fjorda, ki spadajo pod Hordaland regijo (kot tudi Bergen). Lahko recem, da sem videla najlepsi del Norveske doslej: svetoco sadno drevje na obeh straneh fjorda, lesketajoca se in bistro zelena voda, simpaticne lesene hiske in 25 stopinj :). Vsak dan sva z sodelavcem sestankovala z lokalnimi politiki, mednarodnimi kooordinatorji in ravnatelji sol ter jim predstavljala programe Vsezivljenskega ucenja in Norveskega financnega mehanizma. Moja naloga je bila prestaviti Slovenijo, izpostaviti kljucne tocke in podobnosti med norveskimi in slovenskimi obcinami in jim ponuditi sodelovanje v okviru programov mobilnosti in regionalnega sodelovanja. Najvecjo podobnost sem nasla med Hordaland in Gorenjsko regijo. Obe pokrajini sta hriboviti, z zeljo po razvoju zimskega in poletnega turizma, ekstremnih sportov, smucarske opreme, podjetnistva in kulinarike. Mislim, da sem svoje delo odlicno opravila, saj sem danes ze govorila z menedzerjem Hordalandskega sveta, ki ga je zanimalo v okviru katerega EU financnega programa, bi lahko spisali prijavnico in zaprosili za denar z namenom izmenjave "know-how" praks med Slovenijo in Norvesko. Naj dodam, da Norveska placuje ogromno denarja Evropski Uniji, da kot neclanica lahko sodeluje v evropskih programih.
Poleg tega sem obiskala kmetijsko solo v Vossu in vrtnarsko solo v Ulviku, kjer prakso opravljajo stiri slovenski studentje. Bila sem presrecna, da sem spoznala "nase" in po dolgem casu spet govorila slovensko. Skupaj smo preziveli proste ure, opisali so mi svoje izkusnje z mobilnostjo, zakaj so se odlocili za prakso v tujini, kaksne so njihove naloge v soli itd. Zelo zanimivo je bilo spoznati, kaksni so vidiki mednarodne izmenjave studentov poklicnih sol in kaj dobrega prinasa mednarodno regijsko sodelovanje. Dobila sem izvrstno izkusnjo in zelo sem hvalezna Evropski pisarni v Bergnu, da mi je to omogocila.
Za vikend grem v Oslo, saj sem se odzvala povabilu Markota, ki me zeli prepricati, da Oslo ni dolgocasno in da je le potrebno spoznati prave kraje in prave ljudi... bomo videli. Izleta se veselim predvsem zato, ker v nedeljo ne bom sama navijala za Slovenijo :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar