Severna obzorja

Odhajam nazaj v tople kraje

2010-07-22T14:29:00.003+02:00

Se en teden pa grem nazaj domov. Zelo se ze veselim! Danes sem imela poslovilni zur v sluzbi, za vikend me caka se slovo od prijateljev. Ko pogledam nazaj, lahko recem, da je bilo zadnjih 5 mesecev zelo poucnih. Veliko novega sem se naucila o norveski kulturi, jeziku, gospodarstvu in nacinu zivljenja. Zivljenje v Bergnu je bilo zelo prijetno. Imela sem krasne sodelavce, ki so me veliko naucili in mi dali priloznost, da se izkazem in izrazim svoje mnenje. V osebnem zivljenju pa sem spoznala veliko studentov, iz razlicnih koncev sveta, z razlicnim nacinom razmisljanja, kar mi je dalo neko sirino znanja in drugacen pogled na svet, kot sem ga imela pred prihodom. Edini minus, ki bi ga lahko poudarila je vreme, ki se spreminja iz ure v uro in te lahko vedno znova negativno preseneti.

Vsakemu priporocam odhod v tujino, ker je res enkratna izkusnja, kjer nic ne izgubis in lahko le pridobis. V veselje mi je bilo pisat blog in upam, da sem bila bralcem v pomoc pri spoznavanju Norveske in tukajsnjega zivljenja. Lep pozdrav.

Mladi in podjetnistvo

2010-06-30T20:06:00.025+02:00

Pa smo ze skoraj v juliju. Nestrpno pricakujem, da vidim svojo druzino in prijatelje. Danasnja tehnologija pomaga, da sem v stiku z domacimi, saj bi bila brez skypa in facebooka odrezana od najdrazjih. Hvala napredku in inovativnosti!

Ko smo ze pri tem, prejsnji teden je bilo tukaj veliko govora o inovativnosti mladih. Ja, koncno je prisel teden, na katerega sem se pripravljala od kar sem prisla sem. Ena mojih glavnih nalog v mednarodni pisarni je vloga nacionalnega koordinatorja za mednarodne projekte regionalnega razvojnega sodelovanja: iskanje slovenskih partnerjev, ki bi zeleli sodelovati z norveskimi in pomoc pri prijavi projektov za financiranje s strani evropskih financnih programov (Mladi v akciji, Leonardo da Vinci, Norveski financni mehanizem..). Najvec se ukvarjam prav z programom Mladi v akciji. Na nacionalno agencijo omenjenega programa sem skupaj z koordinatorico Hordaland regije (Norveska) in koordinatorico Kaunas regije (Litva) poslala prijavo za skupen mednarodni projekt. Odlocile smo se za pripravljalni obisk na temo Mladi in podjetnistvo z podrobnim programom, opisanimi nameni, cilji, financnimi stroski itd. Prijavile smo se pod institucijo Hordaland Fylkeskomunne oz. po nase Hordaland regionalna vlada, katere del je tudi nasa mednarodna pisarna. Kmalu smo dobile pozitiven odgovor in odobritev financiranja nasega projekta s strani nacionalne agencije. Moram priznati, da sem bila prijetno presenecena, saj smo za pripravljani obisk dobili 100 000 NOK oz. okrog 13 000 EUR! Verjamem, da bi bila ta stevilka vsaj enkrat nizja, ce bi se prijavljali v kateri drugi drzavi.. Govori se, da program Mladi v akciji ni prav popularen na Norveskem in je bilo denar potrebno porabiti, lucky me! Moram pa poudariti, da so tudi cene vseh storitev tukaj veliko visje kot drugje. Torej, financnih tezav pri organizaciji tega dogodka definitivno ni bilo (ponavadi je to najvecji problem).

Razsirjena tema pripravljalnega obiska je vkljucevala ciljno skupino mladih z manjsimi moznostmi in mnogim neznano temo "socialno podjetnistvo". Sloveskih partnerjev ni bilo tako tezko najti, saj Hordaland regija ze sodeluje z Gorenjsko regijo na podrocju izobrazevanja mladih (Leonardo da Vinci mobilnosti) in regionalnega razvoja (Norveski financni mehanizem) . Tako smo iz vseh treh regij izbrale nabor strokovnjakov iz obcin, regionalnih razvojnih agencij, mladinskih drustev.. tudi mladi podjetniki niso manjkali. Skupno vseh je bil interes, da se mlade bolj motivira in poduci, kaj je podjetnistvo, kje zaceti, kaksen je proces ustanavljanja, katere vrste podjetnistva poznamo itd. Potrebno je bilo organizirati, spanje, hrano, seminarje, predstavitve, izlete za stiri dnevni seminar v Bergnu. Moram prinati, da je bilo zelo zabavno in poucno. Delovale smo kot dober tim, druga drugo spodbujale in si izmenjavale mnenja, izkusnje.. Naucila sem se, kako izgleda skupinsko projektno delo, komunikacijskih spretnosti in metod ter seveda veliko o samem programu Mladi v Akciji in o podjetnistvu. Za temo mladi in podjetnistvo smo se odlocile, ker se mladina v Sloveniji in Litvi sooca z visoko nezaposlenostjo. Najhuje je pri mladih, ki ne dokoncajo sole in diplomantih. No, na Norveskem je nezaposlenost nizka (3%) in se o podjetnistvu in inovativnosti ucijo ze v osnovnih solah, tako da smo norveske partnerje privabile bolj zaradi ciljne skupine mladih, ki nedokoncajo solanja in zaradi predstavitve "socialnih podjetnikov". Hordaland regija se spopada z ogromnom stevilom mladih t.i. "drop out kids", ki ne dokoncajo srednje sole. Zakaj? Ce mene vprasas, zato ker so norveski otroci razvajeni in imajo polne riti vsega, ampak verjetno obstaja tudi kak globji razlog. Tema socialnega podjetnistva pa je bila precej nova za partnerje vseh treh regij. Seznanjena sem, da se v Sloveniji sprejema predlog zakona o socialnem podjetnistvu na pobudo Zaresa, vendar ali zakon res potrebujemo? V glavnem, bistvo socialnega podjetnistva ni dobicek temvec resevanje socialnega problema v druzbi in vlaganjem dobicka nazaj v podjetje in ustvarjanjem novih delovnih mest. Taka vrsta podjetnistva je ena od dolgorocnih moznih resitev za znizanje nezaposlenosti. Resevanje socialnih problemov se bi z javnih institucij razsilirilo tudi na privatna podjetja, kar lahko pomeni vecjo ucinkovitost resevanja problemov v druzbi, vecja solidarnost, vec delovnih mest in promocija neprofitnih dejavnosti, kar bi bi bila neka protiutez danasnjemu kapitalisticnemu, individualisticnemu, "only money" podjetnistvu. Iluzija ali realnost? Na Norveskem ze realnost. Na pripravljalnem obisku je velik vtis na vse partnerje naredil mladenic iz Bergna, ki se ukvarja z problematicnimi otroki. Svoj "biznis" je zacel, ker ga je zanimalo, zakaj so nekateri fantje agresivni in tako problematicni v soli. Zacel jih je opazovati, sprasevati, raziskovati njihovo domace in solsko okolje, priblizal se jim je, v bistvu postal njihov prijatelj, njihov idol.. Naj dodam, da ima tip talent za emocionalno komunikacijo in bi mu brez tega tezko uspelo. Uglavnem ugotovil je, da imajo tamali problem z samozavestjo in razvil celo teorijo, ki ni bogvekaj znanstvena ampak danes ima gospodic svoje podjetje z 55 zaposlenimi, ki se ukvarjajo z problematicnimi otroci, organizirajo poletne tabore in razne aktivnosti. Sole in obcine so bile njegov glavni vir dohodka do pred enim letom, ko se je povezal z mrezno podjetnisko organizacijo in po 10 letih zacel sluziti denar. Zgodba o uspehu, ki pa se je zacela z resevanjem socialnega problema.

Ce grem nazaj na seminar. Partnerji iz vseh treh regij so imeli stiri dni, da se spoznajo, izmenjajo dobre prakse in sestavijo plan za morebitno skupno sodelovanje v okviru delavnic. Zadnji del je bil zame najzahtevnejsi. Razdelile smo jih v skupine in jih skozi debato in nacrtovanjem skupnega projekta vodile do koncnega rezultata. Od tega, kateri projekti so realno izvedljivi, do tega prek katerih EU programov lahko dobijo financiranje. Npr. ideja Norveskega partnerja, da bi otroke, ki niso dokoncali sole, motivirali tako, da bi jim dali gradbeno zemljisce od obcine, ves material za zidanje z ciljem- naj si zgradijo svojo hiso z pomocjo mentorjev. Tako naj bi cenili nekaj kar bi sami ustvarili in se poleg tega naucili zidarski in mizarskih spretnosti.. Ideja je fenomenalna, a draga in zato, razen na Norveskem, neizvedljiva.

Lahko trdim, da je rezultat pripravljalnega obiska mrezenje med drzavami oz. partnerji z podobnimi interesi, izmenjava "know-how" praks in upam, da za zacetek vsaj en mednarodni projekt na temo usposabljanja mentorjev in uciteljev, kako ravnati z "problematicnimi" otroci in otroci z posebnimi potrebami v okviru programa Mladi v akciji. Partnerji, ki so bili bolj podjetno naravnani se niso znali zmenit, kako bodo sodelovali, vecina pa je pri evalvacijskem vprasalniku odgovorila, da so bili zadovoljni z organizacijo obiska, programom in da so veliko odnesli od predstavitev.

Priznam, da ze cel teden hodim okrog nasmejana do uses, saj sem prvic organizirala seminar, kjer sem bila enakopravna ostalim organizatorjem in bila prisotna od zacetka do konca. Seveda ni bilo vse popolno, saj je bil program po mnenju nekaterih prenatrpan in prenaporen, z premalo casa za "socialne pavze" med predstavitvami in za delavnice. Vem, pa da sem v vsemu skupaj zelo uzivala in da bom z kilometrino vedno boljsa in boljsa. Uf, sej sem se kar razpisala. Bo zadosti. Moram ujeti avtobus.

Poletje v Hordaland regiji

2010-06-10T23:22:00.036+02:00

V Bergen je prislo poletje, topli dnevi brez dezja in mesto je zazivelo. Mladi polezavajo v parkih, mamice se sprehajajo z vozicki, razlicni koncerti na vsakem koraku, poceni sladoled, zelenje in cvetoci grmicki, cuti se pozitivna energija v zraku.. V tem casu Norvezani skoraj ne spijo, saj zelijo izkoristiti dolge dneve, sonce vstane ob 5:00 in spet vzide okrog polnoci. Poletni delovni cas (7,30 ur) je krajsi kot zimski in otroci se igrajo zunaj tudi do enajste ure zvecer..

Danes so se koncale demonstracije v javni upravi, usluzbenci so se borili za enakopravnost plac med spoloma, saj so tukaj kot povsod drugje po svetu, zenske manj placane kot moski, tudi ce se gre za isto delo. Strajkali so cistilci, smetarji, ucitelji, vzgojitelj itd. Omenjeni so zelo dobro organizirani v sindikate. Ti jih v casu strajka placujejo (dnevno placo dobijo od sindikata ne od delodajalca), da stojijo z letaki pred svojim delovnim mestom, da opozarjajo na probleme mimoidocim in pazijo, da kdo drug ne opravlja njihovega dela. S tem ustvarjajo velik pritisk na lokalno in nacionalno oblast, razlike so bile opazne: smeti so lezale po tleh, nas studentski dom je bil umazan, v sluzbi sem opazila otroke, ki so jih starsi pripeljali s seboj, saj so bili vrtci in sole zaprti itd. Na mojem delovnem mestu, je bilo veliko pisarn praznih, sodelavce pa sem srecevala zunaj pred vhodom. Rezultat strajka- cistilkam in medicinskim sestram so se zvisale place. Za vse ostale pa je bil odgovor vlade sledec: "Kolicino denarja, ki je namenjena placam v javnem sektorju ne bomo visali v casu ekonomske krize. Vse evropske drzave rezejo place v javnem sektorju, ne moremo se obnasati kot da se Norveske kriza ni dotaknila. Zdaj ni pravi cas za demontracije." .. in nas studentski dom je spet cist.

Moram omeniti, da sem prezivela cudovit delovni teden. Z sodelavcem sva se za tri dni odpravila na sluzbeno pot. Obiskala sva tri obcine v osrcju Hardanger fjorda, ki spadajo pod Hordaland regijo (kot tudi Bergen). Lahko recem, da sem videla najlepsi del Norveske doslej: svetoco sadno drevje na obeh straneh fjorda, lesketajoca se in bistro zelena voda, simpaticne lesene hiske in 25 stopinj :). Vsak dan sva z sodelavcem sestankovala z lokalnimi politiki, mednarodnimi kooordinatorji in ravnatelji sol ter jim predstavljala programe Vsezivljenskega ucenja in Norveskega financnega mehanizma. Moja naloga je bila prestaviti Slovenijo, izpostaviti kljucne tocke in podobnosti med norveskimi in slovenskimi obcinami in jim ponuditi sodelovanje v okviru programov mobilnosti in regionalnega sodelovanja. Najvecjo podobnost sem nasla med Hordaland in Gorenjsko regijo. Obe pokrajini sta hriboviti, z zeljo po razvoju zimskega in poletnega turizma, ekstremnih sportov, smucarske opreme, podjetnistva in kulinarike. Mislim, da sem svoje delo odlicno opravila, saj sem danes ze govorila z menedzerjem Hordalandskega sveta, ki ga je zanimalo v okviru katerega EU financnega programa, bi lahko spisali prijavnico in zaprosili za denar z namenom izmenjave "know-how" praks med Slovenijo in Norvesko. Naj dodam, da Norveska placuje ogromno denarja Evropski Uniji, da kot neclanica lahko sodeluje v evropskih programih.

Poleg tega sem obiskala kmetijsko solo v Vossu in vrtnarsko solo v Ulviku, kjer prakso opravljajo stiri slovenski studentje. Bila sem presrecna, da sem spoznala "nase" in po dolgem casu spet govorila slovensko. Skupaj smo preziveli proste ure, opisali so mi svoje izkusnje z mobilnostjo, zakaj so se odlocili za prakso v tujini, kaksne so njihove naloge v soli itd. Zelo zanimivo je bilo spoznati, kaksni so vidiki mednarodne izmenjave studentov poklicnih sol in kaj dobrega prinasa mednarodno regijsko sodelovanje. Dobila sem izvrstno izkusnjo in zelo sem hvalezna Evropski pisarni v Bergnu, da mi je to omogocila.

Za vikend grem v Oslo, saj sem se odzvala povabilu Markota, ki me zeli prepricati, da Oslo ni dolgocasno in da je le potrebno spoznati prave kraje in prave ljudi... bomo videli. Izleta se veselim predvsem zato, ker v nedeljo ne bom sama navijala za Slovenijo :).

Žive naj vsi narodi, ki hrepene docakat dan..

2010-05-25T10:53:00.015+02:00

Po treh mesecih v Bergnu sem precej izgubila zeljo po pisanju bloga. Zakaj? Ocitno sem se ze tako navadila ziveti tukaj, da se mi zdaj vse zdi precej vsakdanje, nobenih presenecenj vec. Bergen ze zelo dobro poznam, raziskala sem skoraj vse ulicice, prehodila vse gore okrog Bergna in obiskala vse vecje otoke.

Ljudje me sprasujejo, ce bi ostala tukaj. Ne bi. Prevec pogresam toplo in soncno vreme. Ta mi daje zivljensko energijo in veselje. Ceprav je tukaj zivljenski standard veliko boljsi od slovenskega- ljudje zivijo kvalitetno, pazijo na svoje telo in duha, imajo sluzbe, ni velikih razlik med bogatimi in revnimi, vecina se drzi pravil (zakonov), drzava pa skrbi za drzavljansko vkljucenost pri oblikovanju zakonov, visja skrb za enakopravnost spolov, pravice otrok, starejsih, ljudi, ki se tezko vkljucijo v druzbo iz taksnih ali drugacnih razlogov.. omenjene teme tukaj niso tabu ampak dejansko delujejo. Kljub vsemu nastetemu pa mi nekaj (poleg vremena) ne ustreza. Norveska je dolgocasna. Primanjkuje ji barvitost, domisljija in zivahni utrip. Mislila sem, da je podobno v vseh severnih drzavah, vendar sem po obisku Dublina mnenje spremenila. Dublin ima vse omenjene manjkajoce sestavine: pisane stavbe, zivljenje na ulicah in pubih, komunikativni ljudje.. Opazna razlika. Seveda so okusi razlicni, vendar jaz vem, da Norveska ni zame.

Z zalostjo pa sem ugotovila, da me tudi nazaj v Slovenijo ne vlece. Ko takole s strani, nevkljuceno opazujem, kaj se dogaja v nasi drzavi, kako razmisljamo, nas zivljenski stil, delovanje drzave in politike, sem vedno bolj razocarana. Tolazim se s tem, da je Slovenija mlada demokracija z dokaj (se) neoblikovano tradicijo, ki potrebuje vec desetletji, da bo pozabila na prejsnji sistem, ideoloske boje in se skoncentrirala na nekoruptivno pravno drzavo, dober izobrazevalni sistem in samozavest Slovencev. Z novimi generacijami se bodo stvari spremenile na bolje, upam. Res si zelim, da bi, kljub nedoraslim politikom in slaboumnim medijem, spet zaceli verjeti v svojo domovino. Samo dva miljona nas je, moramo se zavedati, kako srecni smo lahko, da imamo svojo drzavo, svoj jezik, svojo zgodovino in svojo prihodnost.

Alkohol

2010-04-27T15:16:00.054+02:00

Danes smo praznovali odhod sodelavca na drugo delovno mesto. Iz Evropske pisarne bo presedlal v Norvesko nacionalno agencijo za mednarodno sodelovanje v terciarnem sektorju. V Sloveniji se ob podobnih priloznostih postreze z domacim narezkom in kozarcem vina, tukaj pa s kavo in marcipanovo torto. O alkoholu ne duha ne sluha. Hordalandski (regionalni) zakoni prepovedujejo pitje alkohola v sluzbenem casu. Isto velja na vseh javnih mestih. Ce te policija dobi z alkoholom, gres v zapor.

Mimogrede, norveski zapori naj bi bili precej luksuzni. Moj sef se vedno jezi, da je kriminalcem iz Litve, Romunije in Albanije prevec udobno, saj si lahko zastonj oz. z davkoplacevalskim denarjem popravijo zobe (na Norveskem zobozdravstvo ne spada pod javno zdravstvo, sama sem za belo plombo odstela 35 eur-po studentski ceni) in sluzijo denar z priloznostnim zaporniskim delom. V casopisu mi je pokazal clanek litvanskega mafijca, ki je zivljenje v zaporu komentiral z: "Zdaj imam pravo sluzbo!".

Alkohol. V navadnih trgovinah lahko kupis pivo, vse ostale alkoholne pijace so na voljo le v trgovinah Vinmonopolet, ki so ob petkih in sobotah odprte do 15h, ob nedeljah pa zaprte, kot vse ostale trgovine. Fino je, ker v Vinmonopoletu lahko najdes vina iz vsega sveta, ki so razporejena po drzavah. Najcenejso buteljko rdecega vina dobis za 10 eur in na moje veliko presenecenje, je to vino iz Cila, z okusom cokolade in chillija.

Kot sem verjetno ze omenila, je na Norveskem alkohol zelo drag. Vlada je z povisanjem davkov na alkohol in tobak zelela zmanjsati stevilo kadilcev in uzivalcev alkohola. Rezultat: stevilo kadilcev se je mocno zmanjsalo, povecala pa se je uporaba fuge ali Snus-a (tobak v cajnih vreckah, ki si ga das pod zgornjo ustnico), ker le ta ni obdavcen. Z restrikcijami glede alkohola pa ni vidnega uspeha. Norvezani cez teden sicer ne pijejo zaradi "druzbenega neodobravanja", ob vikendih pa jim zavore popustijo. Prevec popustijo. Ne boste verjeli, kaj vse vidis na cesti ob petkih in sobotah zvecer. Najstnice v mini krilih in visokih petah bruhajo na vogalih, fantje razbijajo steklenice, starejsi pari se majejo po cesti.. Dobis obcutek, kot da si na drugem planetu. Stari in mladi cakajo vikend, da se ga napijejo! Ce smo Sloveci pijanci, potem so Norvezani turbo pijanci.

Menim, da visoki davki in zgodnje zapiranje trgovin ne resujejo problema. Razlika je samo v temu, da se pitje bolj planira, da gre visok delez norveskih plac za alkohol in da crni trg z poljskim alkoholom cveti. Tisto, kar je prepovedano, je ponavadi najslajse. Norveska vlada bi se morala skoncentrirati na podajanje informacij o skodljivosti alkohola, da bi ljudje razumeli, zakaj je alkohol skodljiv zanje. Sicer pa je ta fenomen pitja znacilen za celo Skandinavijo. Prijateljico iz Finske, med vikendom, nikoli ne vidim brez piva v roki. Velikokrat mi rece: "Tina, za Heiniken se vedno najde denar."

Danes sem bila s strani sodelavcev povabljena na koncert glasbenika Don Mclean-a (karta stane celih 50 eur), ki je znan po uspesnici "American pie" iz 70-ih let, mlajsim bolj znana Madonnina razlicica. Omenjen koncert je le eden od mnogih, ki se vsako leto zvrstijo na 6-dnevnem bergenskem festivalu. Med bolj znanimi bodo nastopili Lou Reed in Manic Street Preachers. V naslednjih mesecih sledijo se stevilni drugi festivali, z jazz, operno, metal glasbo-Bergen je znan kot evropsko mesto kulture.

In glede na to, da je torek, lahko pricakujem, da bodo udelezenci koncerta stali z kozarci soka v rokah.. med tednom se pa ja ne pije! Me prav zanima kaksna bo situacija v soboto.

Indijska hrana, sneg in nogomet

2010-04-18T23:37:00.022+02:00

V studentskem domu imamo navado, da jemo skupaj, predvsem med vikendi. Vceraj je bila na vrsti indijska vecerja. Ponavadi se dobimo v eni od kuhinj, kjer skupaj kuhamo in cvekamo. Obed nam predstavlja neke vrste druzabni dogodek in nam daje obcutek domacnosti in topline, tezko razlozim. Drug drugega ucimo, kako se pripravlja nacionalne jedi iz razlicnih drzav, kar je dobra popotnica za zivljenje. V Ljubljani sem se vedno "svercala" pri stari starsih ali na studentskih bonih, tukaj pa je hrana v restavracijah predraga. Samo za predjed npr. juho se odsteje 10 eur. Najcenejsi obrok je kebap, stane okrog 4,5 eur ampak ni tako dober kot v Sloveniji. Indijska hrana je bila super. No, nekateri so preostanek vecera preziveli na wc-ju, jaz nisem imela tezav :). Obara z fizolom je bila namrec zelo pekoca. Prvic sem jedla z rokami, brez pribora, saj mi je prijatelj iz Indije razlozil, da moras cutiti kaj jes, hecno.

Danes sem se z prijatelji odpravila na dve od sedmih gora, ki obdajajo Bergen (od tod izhaja ime, Berg-gora). Na poti je 3x snezilo naceloma pa smo imeli soncek. Tukajsnje vreme je noro, nikoli ne ves, kaj te caka. Vzpon na Stoltzekleiven je bil kar tezek, saj hodis 20-30 min po zelo strmih in visokih kamnitih stopnicah. Je zelo popularen vzpon med Bergencani, saj imajo vsako leto tekmovanje. Med hojo navzgor srecas stare in mlade, ki se stopajo in so kar malce nejevoljni, ce se jim ne umaknes. Nek moski je tekel gor z dojenckom na hrbtu. Bogi otrok je poskakoval kot vreca krompirja. Prebrala sem, da je moski rekord 8 minut, neverjetno.

Na poti domov smo zavili do stadiona in si ogledali nogometno tekmo med mostvoma Bergna in Osla. Navijacev iz Osla je bilo zelo malo, saj so bili vsi leti Oslo-Bergen odpovedani (z vlakom traja voznja 9 ur). Ceprav nisem velika obozevalka nogometa, se mi je zdela igra zanimiva, z ogromno poizkusi na gol. Opazila sem, da na Norveskem tudi punce igrajo nogomet in naj bi bile v mednarodnih tekmovanjih boljse od moskih mostev. Cisto nekaj vsakdanjega je, da preckas nogometno igrisce, kjer deklice ciljajo na gol. Pri nas je nogomet in pivo se vedno rezervirano za moski spol :). Bergencani so tudi manj divji kar se tice navijanja. Tekma se je koncala z 1:1, brez kakrsnih koli izgredov ali vpitjem..

Hribolazenje in nogomet. Mislim, da sem dan prezivela kot prava Bergencanka!

Novica dneva

2010-04-15T10:26:00.003+02:00

Na kratko. Na Islandiji je izbruhnil vulkan in pepel je prodrl tudi na obmocje Norveske in VB. Zanimivo je to, da so vsi danasnji leti odpovedani zaradi moznosti poskodbe letal in njihovih motorjev. Tukaj vlada precejsnja zmeda, saj poleg odpovedanih letov, tudi javni transport ne deluje kot je treba, zaradi napovedanega strajka delavcev. To so predvsem imigranti, ki si zelijo visjo urno postavko.. da ne omenim, da delavci na gradbiscih strajkajo ze vec dni. Norvezani so precej zmedeni. Vsi cakajo na norveskega predsednika vlade, ki pa je zaradi pepela obtical v New Yorku.Konec.

Morala? Ne, hvala.

2010-04-13T23:17:00.013+02:00

Danes sem spoznala Avstralca z norveskimi koreninami, ki mi je razlozil, da se je na Norvesko vrnil zaradi sluzenja vojaskega roka. Pa sem si mislila:" OK, Norveska je znana kot miroljubna drzava, ki zeli v mednarodni skupnosti igrati predvsem vlogo mediatorja in nevtralne drzave..?" Videz vara. Norveska ima vedno mocnejso vojasko industrijo in sodeluje z ZDA v vojni v Iraku in Afganistanu. V zadnjih letih se je izvoz orozja mocno povecal, predvsem v casu invazij na bliznjem Vzhodu in Izraelskih ozemljih. Avstralec je dodal, da obstaja norveska tajna vojska pri kateri identiteta vojakov ni znana. "Potepali" naj bi se po Afganistanistanu..

Drugo presenecenje sem dozivela pri stereotipu o Norveski, ki je znana po svoji zavezanosti okolju. V clanku norveskega dnevnega caspopisa je pisalo, da je Norveska sedmi najvecji onesnazevalec med 30-imi bogatimi drzavami v OECD! Kolicina ogljikovih emisij je visja kot je predpisano po Kjotskem protokolu. Visoko proizvajanje toplogrednih plinov je posledica proizvodnje naftne industrije. Norveska je tretji najvecji izvoznik nafte na svetu, tudi v drzave, ki nimajo slovesa o vzglednem spostovanju clovekovih pravic.

Saj vemo, denar ne pozna moralnih in eticnih nacel. Pri norveskih kronah ni nic drugace. Vseeno pa se v tretje pustim presentiti, saj so Norvezani kljub crnim pikam odprti za alternativne resitve in se zavedajo, da probleme ni pametno pometati pod preprogo. Raje si kupijo najboljsi sesalec.

"God påske!"

2010-03-31T23:55:00.030+02:00

Danes smo imeli polovicni delavnik, ker imajo Norvezani jutri in pojutrisnjem protestantski praznik. V nasi pisarni ze cel teden samevam, Bergen je prazen in tudi v studentskem domu je zelo tiho..

Zelim se dotakniti teme, ki je pomembna za slovenske studente, ki razmisljajo o praksi na Norveskem. Moje izkusnje so sledece. Po prvem mesecu studentske prakse v Bergnu, lahko recem, da sem zelo zadovoljna. Prvi teden se je v mednarodni pisarni vse vrtelo okoli mene, sodelavce je skrbelo kako se pocutim, ce imam druzbo, ce imam kak problem z prilagajanjem v novo okolje itd. Zelo so si prizadevali, da bi se cim bolje pocutila in moram priznat, da sem bila prijetno presenecena. Se vecje presenecenje sem dozivela, ko smo se zaceli pogovarjati o mojem delu in nalogah. Prvic sem se pocutila, da me na delovnem mestu obravnavajo sebi enako. Obcutek je bil fenomenalen!

Menim, da je v Sloveniji situacija drugacna- studente se obravnava kot poceni delovna sila, ki se izkorisca za fizicna in druga dela, ki jih nihce drug noce opravljati. Studentsko delo na napotnice je velika anomalija na slovenskem trgu. Studentje bi morali tekom studija dobivati stipendijo za prezivetje in opravljati prakso (studij: 50% teorija, 50% praksa), ki bi morala biti organizirana med fakultetami in delodajalci; ne pa da student nima pojma, kako lahko svoje znanje uporabi, ko diplomira. Studentje smo najbolj aktivni del prebivalstva, z najvecjo zmogljivostjo delovanja mozganov in z najbolj svezim znanjem in inovativnimi idejami. In kaksen je pogost odziv delodajalca ob prvi zaposlitvi (ce imamo sreco in jo dejansko dobimo)? "Prvo leto bos kuhal kavo". Uau, to je res super motivacija! Ni cudno, da imamo tako neefektivno mladino. Na Norveskem so fakultete mocno povezane z delodajalci, saj je z obeh strani interes za sodelovanje. Z strani fakultete, ker podjetja organizirajo strokovne seminarje za studente in jim ponujajo stipendije, delodajalcem pa je seveda v interesu, da studentje pridobijo znanje, ki ga podjetje, institucija.. potrebuje. V Sloveniji bi bilo potrebno nekatere studijske programe ukiniti, ker na trgu ni povprasevanja, promovirati poklicno izobrazevanje ter tehnicne in naravoslovne smeri studija (kar je drzava zacela sele lansko leto). Zakaj npr. potrebujemo 100 diplomiranih politologov na leto? Ima drzava ustvarjena delovna mesta za nas? Ne bi rekla. In zakaj univerza ne zmanjsa stevilo vpisnih mest za manj perspektivne poklice? Ker se profesorji nocejo odreci predavanjem? Zelim povedati, da sem nezadovoljna z nasim solskim sistemom in da je le ta potreben takojsnje renovacije.

Kje sem koncala? Pri fenomenalnem obcutku :). V pisarni me stejejo kot za enakopravnega clana ekipe, udelezujem se vseh sestankov (zaradi mene govorijo v angleskem jeziku) in me vedno vprasajo za mnenje. V drugem tednu sem dobila svojo prvo vecjo nalogo- koordinacija projekta Mladi v Akciji, in sicer 4-dnevni pripravljalni obisk med Norvesko, Litvo in Slovenijo, ki bo potekal junija v Bergnu na temo "socialno podjetnistvo". S tem je moja motivacija do dela zrasla za 100% in vcasih ostanem v sluzbi tudi dlje kot bi morala, ker cutim odgovornost in me delo veseli. V tretjem tednu sem se vkljucila se v nekatere druge projekte in dobila nalogo pisanja clankov za spletno stran. Dela res ne manjka in prvic v zivljenju se pocutim koristno in vidim, da lahko uporabim znanje, ki sem ga pridobila v casu studija.

Zelim vam vesele velikonocne praznike ali po norvesko "God påske!"

Obicajen dan v Bergnu

2010-03-28T21:34:00.082+02:00

Dnevi so vsak teden daljsi in v jutranjih urah ze lahko slisis zvrgolenje ptic.. koncno :). Kako zgleda moj vsakdan? Imam 8-urni delovnik in zato ga lahko zuram le ob vikendih. Vesela sem, da so mi v mednarodni pisarni, kjer delam, ponudili bivanje v studentskem domu Haukeland (3200 NOK/mesec), ki je bolj "miren". Mednarodne studente se namrec avtomaticno "vrze" v Fantoft (pribl. 2500 NOK/mesec), studentski dom, ki mu Norvezani pravijo kar "European ghetto". Fantoft je znan po studentskih zurih in precej hrupnih vecerih. Zuri so sicer super, samo ne, ce moras vstati ob 7h zjutraj. V Haukelandu so nastanjeni tuji in norveski studenti, ki studirajo medicino, bolnisko nego, farmacijo, fizioterapijo.. in jaz, studentka politologije :). Stanje je tako, ker je v blizini druga najvecja bolnisnica na Norveskem, kjer studentje opravljajo prakso.

Do centra z avtobusom potrebujem 15 min, pes pa 40 min. Na hojo sem se navadila sele po treh tednih, saj se v Ljubljani povsod pripeljem z avtom. V centru Bergna avtov ni veliko, ker je potrebno za dovolilnico odsteti kar nekaj denarja. To je eden od ukrepov proti onesnazevanju. Drugi ukrepi so elektricni avtobusi, gradnja tramvajske linije, po besedah sodelavca, pa naj bi se tudi ladje v pristaniscih prikljucile na elektriko.

V glavnem, zacela sem uzivati v hoji kot drugi Bergencani, saj je narava prekrasna in kot pesec, ne rabim pazit avtomobile- vozniki so zelo oprezni. V enem mesecu od kar sem tukaj, se mi ni zgodilo, da mi avto nebi vstavil, tudi ce sem hotela preckat cesto, kjer ni bilo talne oznacbe! Res, kapo dol. Je pa to znacilno za Bergen, v Oslu naj bi bila situacija drugacna..
V cetrtek zjutraj sem se odlocila, da bom slikala dogajanje cez dan in objavila na blog, da si bodo studentje, ki jih zanima studij ali praksa na Norveskem lazje predstavljali, kako izgleda dan v Bergnu.

Na poti v sluzbo se mi je zgodilo nekaj precej presenetljivega. Stala sem sredi nakupovalnega centra, ki je povezan z glavno avtobusno postajo in gledala v objektiv, ko me nekdo potreplja po rami. Obrnem se in zagledam moza v uniformi. Z resnim pogledom mi pove, da nimam dovoljenja za slikanje in da moram zaradi groznje terorizma in varnosti drzavljanov pospraviti fotoaparat. Tako mi je slo na smeh.. mislila sem, da se mi kaj takega lahko pripeti le v Zdruzenih drzavah. Vedela sem, da je Norveska ameriska gospodarska in vojaska zaveznica, ampak sele v tistem trenutku sem zacutila, kako naj se izrazim, "amerisko vzdusje". Opazila se tudi druge podobnosti z amerisko pop kulturo- moda, glazba in hrana navdusuje tukajsnjo mladino. Veliko se jih odloci za studij v USA. Moram dodati, da Norveski studentje za studij, dobivajo drzavno posojilo; 50% posojila se po uspesnem zakljucku studija spremeni v stipendijo, 50% pa morajo odplacati v roku 30 let z zacetkom zaposlitve, kar Norvezanom ne predstavlja velikega bremena. Norveskim studentom se z drzavno "stipendijo" bolj splaca studirat v tujini, saj so stroski bivanja povsod po svetu manjsi kot doma. Za Erazmus stipendijo ni tako mnozicnega zanimanja kot pri nas, saj je bolj "moderno" studirati v Ameriki ali Avstraliji.

Zgodbo o varnostniku, ki nedolzni slovenski studentki ni pustil fotografirati, sem sodelavcem pripovedovala med jutranjo telovadbo in njihove reakcije so bile precej negativne, v smislu : "kaj se pa grejo..". Po telovadbi z elastikami, smo se zbudili s tekom po stopnicah iz pritlicja v 11. nadstropje. Res zabavna zadeva. Hordaland regionalne oblasti so telesno aktivnost uvedle, zaradi rezultatov studije o povecani depresiji na delovnem mestu. V 4. nadstropju se najde tudi fitnes dvorana in organizirana vadba za zaposlene.

Po sluzbi sem z sodelavko Viktorijo odsla na kavo (poceni kava/3 eur). Norvezani so na 1. mestu v Evropi po pitju kave, uzivanju sladoleda in branju dnevnega casopisja. To zadnje se mogoce slisi zelo intelektualno, ampak veliko tukajsnih casopisov bi umestila med "rumene". Sodelavka mi je pripovedovala, da imas lahko problem, ce ne pijes kave in prides na obisk k Norvezanu- ker ne bo imel nic drugega za ponudit :). Ustavili sva se v t.i. arabski trgovini, kjer se najde poceni hrana iz drugih delov sveta. Sem zahajajo predvsem imigranti in tuji studentje, saj so Norvezani preveliki patrioti, da bi kupovali "drugorazredno hrano". Kupila sem si 1000 g Kras napolitank in 3l Fructala- nasmeh sem imela do uses!

Konec popoldneva sva preziveli v galeriji poljskih umetnikov in koncale v savni studentskega sportnega centra (ki je zastonj). Na poti domov sem bila prica prekrasnega soncnega zahoda, nebo je bilo roznate barve in sonce je svetilo le se na eno stran Bergna, kjer so cene stanovanj tudi do dvakrat visje. Tako lahko le bogati Bergencani uzivajo v prekrasnih "soncnih vecerih".
Ja, pomlad je prisla tudi v Bergen. Po besedah lokalcev se pricenja obdobje lepega vremena z malo dezja. Junija pa spet lahko pricakujemo poplave :).

P.S. Objavljene fotografije so bile slikane v studentskem domu, na poti v center, v galeriji, sportnem centru in na poti domov.

Izlet v Hardanger

2010-03-23T14:34:00.055+01:00

Vikend je bil enkraten! Udelezila sem se izleta, ki ga je organizirala univerza v Bergnu samo za mednarodne studente. Nad organizacijo sem bila prijetno presenecena, ker so ponavadi studentski izleti bolj na "free". Odhod je bil v petek. Na poti iz sluzbe do postaje, kjer nas je cakal avtobus je tako mocno dezevalo in pihalo, da se mi je zlomil deznik, CMEPIUS deznik :). Vecina Bergencanov deznika niti ne uporablja. Vsi nosijo dezne plasce z kapuco in precej grde skornje za dez. Okusa za cevlje tukaj nimajo. Vse trgovine z cevlji so kot nas "Turbo schuh", slabi materiali, nemoderne oblike.. Seveda sem nasla tudi lepe cevlje, ampak za 3.200 NOK oz. 400 EUR :(.

Da se vrnem k izletu, pot z avtobusom je bila dolga 2 uri, nihce ni pijan skakal po avtobusu, kar je skrajno neznacilno za studente :). Namestili smo se v norveske priljubljene pocitniske hisice, iz lesa in s skromno notranjo opremo. Tukaj je v navadi, da ima vsaka norveska druzina svojo hisko, nekje v gorah, z ali brez elektrike in vode. V t.i. "hytte" se Norvezani zatekajo ob vikendih in praznikih.. naslednji teden skoraj nikogar ne bo v sluzbi, saj se za velikonocne praznike vsi odpravijo na smucanje. Hisko se da tudi najet, ponavadi z hladilnikom polnim hrane.. pri odhodu se hisko pospravi, denar pa pusti na mizi. Zanimiva praksa :).

Prvi vecer smo imeli kviz z vprasanji o Norveski, ekipe so bile sestavljene po hiskah in zmagovalna ekipa je dobila par plastenk Heiniken piva (najcenejse norvesko pivo stane 2,2 eur, beri: okus kot da bi pil vodo), tako da je bila nagrada kar privlacna :). Potem je nastopil zur in "after party" z petjem pred toplim kaminom in pecenimi marshmallowsi (ameriska zelatinasta zadeva iz sladkorja in koruznega sirupa).

Naslednji dan, smo imeli zelo obilen in tipicen zajtrk (vedno smo jedli vsi skupaj, hrano so studentje-organizatorji izleta, kupovali sproti), bel kruh in sladki rjav sir z brusnicno marmelado ter mlekom. Pekli smo tudi vaflje, tipicno za norveski zajtrk ali vecerjo. Zanimivo se mi je zdelo, da je najpopularnejsa jed med norveskimi studenti zmrznjena pica. Tega nisem razumela, dokler nisem izvedela, da stane pica, ce ji narocis na dom skoraj 35 eur. Bergencani se zgovarjajo, da to sploh ni visoka cena, ker zraven pice dobis se plastenko Coca-Cole in film, smeha!

Po zajtrku smo se odpravili na izlet z ladjico po Hardangerskem fjordu, ki lezi v Hordaland regiji. Norveska je ogromna in razdeljena na devetnajst regij, te pa na obcine. Hordaland ima kar 34 obcin, ampak so nekatere res zelo majhne (npr. otok Fedje ima samo 600 prebivalcev). Naj omenim, da je Hardangerski kanal tretji najdaljsi fjord na svetu z prekrasno naravo, polno zelenja in slapovi. Vreme je bilo precej kilavo in megleno ta dan in Norvezani pravijo, da je mesec maj najboljsi cas za obisk Hardanger fjorda, ko sadna drevesa cvetijo in je malo dezja.

Obiskali smo tudi ribogojnico lososov, kjer so nam razkazali svoje moderne nadzorovalne kamere in cistilne naprave. Na tem podrocju je ribogojnic veliko in vse so usmerjene predvsem v izvoz rib v EU. Lastnik mi je povedal, da bi vec zasluzili, ce bi bila Norveska clanica EU. Vendar si Norvezani tega ne zelijo, zaradi EU politike glede nafte in ribolova- problem tici v sporu med Anglijo, Dansko in Norvesko. Ne morejo se dogovoriti o meji na morju, nam je to kaj znano?

Zvecer smo tekmovali v kuhanju nacionalnih jedi. Ker kuhinje niso bile dobro opremljene, smo se lotili bolj enostavnih stvari. Zmagovalna jed, je bila danska hladna rizota z rakci in brokolijem. Jaz sem bila zadolzena za solato, zato sem naredila sobsko solato za 30 ljudi, ampak pozabila omenit, da je to v bistvu srbska solata :) . Sledilo je tekmovanja v mimiki in zur do jutranjih ur.

V nedeljo nas je pricakal soncek. Odpravili smo se proti t.i. zlatemu jezeru z zlatimi ribicam, vendar do tja nismo uspeli prit. Avtobus se je moral ustaviti pred ledeno goro na sredi ceste. Prihaja namrec pomlad in sneg se tali, zato se je del slapa, ki je cez zimo poledenel, stalil in zrusil na tla. To je precej nevarna zadeva, vendar hvalabogu ni bilo zrtev.

Na poti domov, smo se ustavili in naredili piknik z zarom. Norvezani obozujejo hot doge z majhnimi struckami, cebulo in cipsom. Na splosno imajo precej nezdrave prehrambene navade, cel dan jejo kruh z salamo in sirom, vmes pa obrok ze pripravljene hrane. Niso taki gurmani kot mi Slovenci. Zdi se mi, da ne znajo uzivati v pripravljanju hrane, ampak raje nekaj na hitro pojedo.

V glavnem, izlet je bil poucen in zabaven. Videla sem prekrasen del Norveske (se vidi na slikah) in se se bolj priblizala tukajsnjemu nacinu zivljenja. Za konec bi rada poudarila, da sem v teh parih dneh spoznala veliko mednarodnih studentov iz Litve, Poljske, Belgije, Anglije, Portugalske.. in poslusala razlicne zivljenske zgodbe, ki so mi dale precej sirsi pogled na svet. Mislim, da je to bistvo izmenjave v tujini. Spoznavanje kulture in tradicije drugih narodov ti podari "broad-mindedness", svobodomiselnost in toleranco do vsega tujega.. Definitivno izkusnja, ki jo priporocam vsakemu!

P.S. Ker sem se navadila na norvesko tipkovnico, mi je tezko pisat z sumniki. Upam, da se da brati :).

Tretji teden v Bergnu

2010-03-17T23:34:00.007+01:00

Uau, pišem blog, sploh ne vem kje naj začnem..

Spletni dnevnik mi je predlagal sodelavec, saj bi z dnevnim pisanjem in podajanjem informacij pomagala študentom, ki bi se odločili za študij ali prakso na Norveškem. Jaz sem se za to odločila iz bolj osebnih razlogov- moja druzina je zelo radovedna, kaj se dogaja z mano in prek bloga bo ta radovednost vsaj malo potešena ;).

Za studijsko prakso v tujini sem se odločila ze eno leto nazaj, poleti 2009 sem se prijavila za štipendijo iz Norveškega finančnega sklada, konec jeseni izvedela, da sem štipendijo tudi dobila. To je bil lažji del. Težji del je bil iskanje prakse. Iskala sem jo prib. pol leta; napisala vsaj petdeset mailov norveškim delodajalcem, iskala in uporabila vse mozne kontakte, od druzine, prijateljev, raznih organizacij, do sodelavcev.. in mi je ratalo! Januarja so me poklicali iz mednarodne pisarne v Bergnu, da bi potrebovali znanje, ki ga opisujem v življenjepisu, da sem dobrodošla in naj se čimprej pridružim njihovi ekipi. O procesu urejanja administrativnih zadev in pakiranja ne bi govorila, ker je preveč dolgovezno, moram pa opozorit druge študente, da sem za te stvari porabila en mesec pred odhodom. Ja, je bilo kar precej dela. Torej, 1. marca 2010 sem sedla na letalo za Bergen in zdaj sem tu.

Na mesto in delovno okolje sem se ze precej navadila v dveh tednih, na Norveško se ni težko navadit :). Danasnji dan je bil zame zelo uspešen in aktiven. Vstala sem ob 6:50, kot vsako jutro in se odpravila v službo, kjer imam prakso. Zunaj je deževalo seveda. V Bergnu moraš imet vedno dežnik s seboj, tudi če je zjutraj sonček, lahko popoldne že močno dežuje. Letos je tukaj tudi veliko snega, na kar Bergenčani niso vajeni. Mesto leži ob obali in ima zaradi morskega toka višje temperature. To pomeni, da so zime tukaj ponavadi bolj mile kot v Sloveniji. Ko ljudem razlagam, da imamo pri nas nizke temperature pozimi, so vsi preseneceni, češ da, mi smo pa ja na "jugu" :).

Avtobusno povezavo od študentskega doma do centra imam super, mesecna karta stane okrog 380 NOK ali 48 EUR za študente, kar je kar sprejemljiva cena tudi za naše razmere. Zanimivo se mi zdi, da lahko tukaj vstopaš na avtobus tudi pri zadnjih vratih in nisem še videla, da bi kdo nadzoroval, ali karto dejansko imas ali ne. Vendar pa je kazen, če te dobijo kar visoka, se ne splača.

V službi imam svojo pisarno, smo zelo majhen kolektiv, 8 ljudi, in imamo dobro komunikacijo med seboj. Veliko se pogovarjamo in gradimo na odnosu, poslovnem in prijateljskem. Norvežanom to veliko pomeni, sa se zavedajo, da v službi preživijo velik del svojega življenja, zato se trudijo, da bi bilo delovno okolje čim bolj prijazno. Delavnik imam od 8 zjutraj do 16ure; 45 min za malico in 15 min telovadbe ob torkih in četrtkih. Malicamo skoraj vedno skupaj, na kar od prej nisem bila navajena, ampak se mi vedno bolj dozdeva, da to zelo pozitivno vpliva na medsebojne odnose. Telovadba z elastikami je prima, saj te sedenje za racunalnikom lahko precej izmuči; ponavadi se jo tudi vsi udeležijo, ker Norvežani veliko dajo na aktivno, športno življenje.

V glavnem, danes sem kosila z direktorjem nacionalne agencije SIU; zelo prijazen gospod, povabil me je na ribjo tradicionalno juho blizu službe. Pogovor je bil prijeten, bi pa omenila, da je veliko govoril v vremenu, vsaj 5-10 min in sem bila za trenutek slabe volje, ker sem si mislila " Ne potrebujem small talk-a..". Kasneje sem o tem pripovedovala prijateljici Anne Marie, ki je Norvežanka in mi je v smehu odgovorila, da se Bergenčani dejansko radi pogovarjajo o vremenu. Neverjetno.

Po kosilu sem se napotila na sejem "Mladi in podjetništvo". Moje delo tukaj, je med drugim tudi pomoč pri koordinaciji projekta "Youth entrepreneurship", čigar cilj so delavnice o podjetništvu za mlade iz Norveške, Slovenije in Latvije. Nad sejmom sem bila prijetno presenečena- polno mladih z stojnicami, kjer so predstavljali svoje inovativne ideje in produkte. Iskalnik za ključe, lepilo in odstranjevalec lepila v enem, hand- made čokolada, udoben in praktičen invalidski voziček in še bi lahko naštevala produkte, ki so jih mladi predstavljali na sejmu. Na Norveškem se mlade jemlje veliko bolj resno kot v Sloveniji; v šolah zelo vzpodbujajo inovativnost, mladinski sveti so vključeni v proces političnega odločanja na regionalni in nacionalni ravni itd. Slovenija je daleč zadaj, mnenje madih ni pomembno, še do študentov je odnos s strani države velikokrat ignorantski. No pa to je že druga tema.

Po službi sem odšla v študentski center, kjer hodim na kick box. Študentska karta za 5 mesecev me je prišla prib. 800 NOK, kar je zelo poceni. V ceno je vkljucena vsakodnevna uporaba bazena, savne, fitnesa in treningov. Vsa oprema in prostori so zelo moderni, precej nadstandardni za študente. Država veliko da na športno aktivnost državljanov, sem pa slišala tudi komentarje, da so norveški študentje precej razvajeni in želijo le najboljše ;).

Mislim, da imam za danes dovolj. Za vikend grem z Erasmus študenti na izlet po fjordskem kanalu Hardanger. Izlet je sofinanciran s strani Univerze v Bergnu, zato je cena izleta zelo nizka, več pa napišem, ko pridem nazaj :).

Rada bi le še omenila, da na Norveškem tuji študentje, ki niso vpisani na norveško univerzo, nimajo istih pravic. Sama sem imela zaradi tega precej težav- ne morem ze udeležit brezplačnih tečajev norveščine (drugače so tečaji zelo dragi), naj ne bi mogla obiskovati omenjenega športnega centra (sem imela srečo), nimam dostopa do interneta v domu, ker nisem dobila gesla s strani univerze (zdaj sem priključena z internetom "ilegalno", saj mi je prijateljica iz sosednje sobe, zaupala svoje geslo) itd. To razlikovanje med študenti me je na začetku (v Sloveniji imajo vsi študentje enak status) spravljalo v slabo voljo, vendar sem z vztrajnostjo in iznajdljivostjo dosegla tudi, iz drugih ust rečeno, nemogoče. Za omenjeni izlet v Hardanger sem se morala precej pogajat z Univerzo, da zdaj ne rabim plačat polne cene izleta. Vztrajala sem pri tem, da morajo biti Erazmus in EEA študentje obravnavani na enak način, in dosegla svoje :).

Slike pridejo na vrsto naslednji teden.. pa lahko noč!